Predstavil bo kratek pregled nedavne podnebne energetske politike v Nemčiji in EU, pomembne za industrijska podjetja – ključne cilje in podporni okvir. Govoril bo o tem, kakšni so trenutni izzivi in realne rešitve nemških podjetij do leta 2030. Predstavil bo konkretne praktične primere podjetij (ključne spremembe, nove tehnologije in ukrepi, napredne rešitve, strategije, …) iz industrijskih panog, pomembnih za Slovenijo. Odgovoril bo tudi na vprašanja, kje najti motivacijo za akcijo, kakšni so ključni izzivi in ovire ter ključne prednosti za podjetja. Predstavil pa bo tudi, kaj se lahko naučimo iz nedavnega razvoja dogodkov in kako uspešno oblikovati okoljsko / energetsko politiko naših podjetij v naslednjem desetletju.

→ Peter ČAS, generalni direktor, Steklarna Hrastnik – Razvoj nove tehnologije taljenja stekla za strateško zmanjševanje ogljičnega odtisa

Odgovorna okoljska politika je eden od temeljev poslovanja Steklarne Hrastnik ter strateško vodilo vseh investicij v Steklarni Hrastnik. To bo tudi izhodišče predstavitve Petra Časa, generalnega direktorja Steklarne Hrastnik, v okviru katere bo predstavil, kako je Steklarna Hrastnik prek investicij in izvedbe različnih aktivnosti ciljno usmerjena v konstantno povečevanje lastne energetske učinkovitosti ter posledično v zmanjšanje okoljskega odtisa in porabe energentov – ob hkratnem dvigu obsega proizvodnje.

Med omenjene aktivnosti Steklarne Hrastnik spadajo redno spremljanje kazalnikov proizvodnje in izvajanje potrebnih ukrepov, spremljanje in upoštevanje najstrožjih standardov in predpisov za posodabljanje tehnologije (BAT) ter spodbujanje inovativnih tehnoloških rešitev. Steklarna Hrastnik je tako z investiranjem v inovativne rešitve, povezane z izrabo odpadne toplote, nadomeščanjem fosilnih goriv z okolju prijaznejšimi energenti, z višanjem izkoriščenosti talilnih peči in drugimi inovativnimi ter tehnološkimi rešitvami v primerjavi z letom 2017 leta 2019 za 10 odstotkov znižala porabo energije na tono staljenega stekla, za 6 odstotkov emisije CO2, za 40 odstotkov NOx na tono staljenega stekla in porabila za 50 odstotkov manj vode. S postavitvijo lastne kisarne ter izvedba pilotnega projekta preko Razvojnega centra RC eNeM – Novi materiali d.o.o pa Steklarna dela na dekarbonizacije goriva. S tem bodo dosegli  še dodatno, predvidoma 15 odstotno znižanje CO2. Zavezo okolju dokazuje tudi certifikat 14001, ki ga lahko pridobijo podjetja, ki imajo postavljene sisteme za odgovorno ravnanje z okoljem.

→ Jože BAJUK, član uprave, Petrol – Kako vizija razvoja podjetja Petrol odgovarja na aktualne izzive energetsko podnebne politike

Brez energetskih storitev ne bo energetskega prehoda – kakšno vlogo bo pri tem imel Petrol, katere so ključne napredne tehnološke in informacijske rešitve, na katere v prihodnjih desetih letih stavite, kaj so glavne ovire in kako jih odpraviti, da bo razvoj v tej smeri čim hitrejši in uspešnejši?

→ Rok PREŠEREN, tehnični direktor in soustanovitelj, RoboticsX – Vloga in izzivi napredne robotizacije

Robotizacija proizvodnih procesov je eden večjih aktualnih tehnoloških razvojnih izzivov, ki bo pomembno vplival na dogajanja v podjetjih. Predstavljeni bodo aktualni trendi in pričakovanja na področju razvoja robotizacije pri nas in v svetu ter vizija razvoja naprednih rešitev podjetja RoboticsX ter njihovega vpliva na rabo energije, okolje in trajnostni razvoj.

→ Rafko ATELŠEK, direktor, Impol infrastruktura – Kako veliki porabniki energije zmanjšujejo rabo le te

S stalnim vlaganjem v razvoj ter spodbujanjem inovacij, izboljšav, rasti proizvodnje in povečevanja fleksibilnosti, skupina Impol povečuje prednost pred konkurenco. Pomemben dejavnik pri tem so sprejeta politika trajnostnega razvoja skupine, sistematično zmanjševanje specifične porabe naravnih virov in energije, izkoriščanje odvečne toplote, izraba OVE idr.

→ Thomas STEINPARZER, vodja oddelka za tehnologijo in inovacije, Primetals Technologies, Avstrija – Jeklarne in izraba odvečne toplote – sistemski pristop v podjetju Primetals Technologies

Podjetje Primetals uspešno uvaja celostne pristope za izkoriščanje odvečne toplote v jeklarski industriji, svoje bogate izkušnje pa bodo predstavili na več primerih iz prakse v EU in po svetu, njihove izkušnje in pristopi pa so vzorčni primeri uporabni tudi za druge panoge industrije na tem izredno aktualnem področju.

→ Primož HAFNER, tehnični direktor, Lotrič Meroslovje – Razvoj meritev in izzivi sodobne kakovosti v podjetjih

Je več meritev res merilo za verodostojne in uporabne informacije? V prispevku bomo predstavili, kako do kakovostnih in uporabnih merilnih podatkov. Predstavljeni bodo trendi razvoja v meroslovju – kaj so izzivi in pasti digitalizacije, kakšna so nova napredna tipala in katere so še druge pametne rešitve na področju meritev v industriji in energetiki. Prikazane bodo tudi nekatere konkretne rešitve na tem področju.

→ Luka GRAHEK, produktni specialist EE, Socomec Sicon – Izzivi pri načrtovanju sodobnih sistemov za učinkovito upravljanje z energijo

Predstavitev funkcionalnosti in prednosti merilnih sistemov ter inovativnih tehnologij, ki pripomorejo k še boljšemu zajemu informacij o dogajanju v električnem omrežju. Hiter razvoj merilnih senzorjev omogoča danes njihovo lažjo vgradnjo brez prekinitev napajanja ter kvaliteten zajem potrebnega nabora meritev za učinkovito upravljanje z energijo in analizo kakovosti električnega omrežja, ki z digitalizacijo postaja še bolj pomembna. Predstavljeni bodo merilni sistemi iz prakse ter njihov prispevek k zagotavljanju učinkovite rabe električne energije in boljšemu nadzoru nad porabniki. Izpostavljena bo tudi pomembnost sinhronizacije časa merilnega sistema v povezavi z zagotavljanjem kvalitetnega zajema podatkov za nadaljnjo analizo trendov, alarmov in dogodkov povezanih z električno infrastrukturo.

→ Patrik KOLAR, vodja oddelka B, izvršilna agencija Evropske komisije za mala in srednja podjetja (EASME) – Z evropskim denarjem do inovacij in razvoja novih rešitev v industriji

Pravičen prehod v podnebno nevtralno družbo je zagotovo največji izziv za celotno EU industrijo in raziskovalno skupnost. V prispevku bomo govorili o ključnih smernicah iz prihajajočega programa Obzorja Evropa in izzivih, ki jih na področju energetske in snovne učinkovitosti prinaša za industrijska podjetja in raziskovalne inštitucije. Predstavljene bodo tudi izkušnje in rezultati že izvedenih projektov, ki so bili financirani v okviru obstoječih programov Obzorje 2020, LIFE itd.

→ Miran ROŽMAN, vodja proizvodnje, Energetika Maribor – Z naprednimi pristopi do trajnostnih urbanih energetskih storitev

Daljinski sistemi ogrevanja (in hlajenja) predstavljajo eno glavnih možnosti za centralizirano in razogljičeno oskrbo s toploto v urbanih središčih prihodnosti. V prispevku bomo predstavili glavne izzive optimizacije daljinskega sistema v Mariboru ter načrte in trajnostne rešitve za njegovo obratovanje v prihodnje. Skušali bomo odgovoriti tudi na vprašanji, kaj je ključno, da bi bila lahko daljinska toplota konkurenčen vir ogrevanja stavb danes in jutri in kaj daljinsko ogrevanje pomeni za prihodnji uspešen razvoj občin.

→ Drury B. CRAWLEY, direktor, Bentley Systems, Inc., Washington, D.C., USA – Digitalno 3D modeliranje mest za inteligentno načrtovanje trajnostnih urbanih rešitev

Prehod v nizkoogljično družbo ni le okoljski, temveč dolgoročno tudi ekonomski imperativ, saj stroški prilagajanja in sanacije škod presegajo stroške preprečevanja globalnega segrevanja. Še posebej se s tem soočajo mesta, zato načrtovanje njihovega prihodnjega razvoja zahteva nove pristope. V prispevku bomo s praktičnimi primeri predstavili najnovejše trende in rezultate modeliranja mestne infrastrukture. Razpoložljivost novih tehnologij omogoča namreč bistveno bolj natančne posnetke obstoječega stanja in modeliranje pomembne energetske infrastrukture v mestih, ki je nujno potrebna za doseganje zastavljenih ciljev prihodnjega razvoja.

Na slavnostni podelitvi energetskih nagrad bomo razglasili zmagovalce v treh kategorijah: Energetsko učinkovito podjetje ali ustanova, energetsko učinkovit projekt, in promocijski projekt URE/OVE

→ Robert DOMINKO, znanstveni svetnik, Kemijski inštitut – Trendi razvoja in uporabe baterij

Za dosego ogljične nevtralnosti je ključnih več tehnologij, pri čemer imajo sodobni akumulatorski sistemi eno izmed najpomembnejših vlog. Trenutno imajo akumulatorji že dovolj visoko učinkovitost in dosegajo dovolj velike zmogljivosti ter tako prodirajo v segment električnih vozil in imajo pomemno vlogo pri uporabi električne energije iz obnovljivih virov. Za njiihovo širšo uporabnost je potrebno komercializirati tehnologije, ki temeljijo na trajnostnih surovinah in proizvodnji z nizkim ogljičnim odtisom. Istočasno pa je potrebno zagotoviti njihovo dolgo življensko dobo, popolno reciklažo in visoko stopnjo varnosti. Tako bo omogočena širša uporabnost akumulatorjev v različnih aplikacijah, vendar je za realizacijo tega potreben širši družbeno socialno ekonomski soglasje, da so takšne spremembe potrebne ne samo za prihodnje generacije, ampak za vse nas.

→ Roman BERNARD, direktor in investitor, NGEN – Vloga velikih baterijskih hranilnikov električne energije

→ Anže VILMAN, glavni strokovnjak, Elektro Gorenjska – Učinkovita integracija sončnih elektrarn v omrežje – priložnosti za industrijo

Z usmerjanjem investicij razpršene proizvodnje na lokacije z večjo rabo električne energije ter v bližino transformatorskih postaj lahko bistveno znižamo stroške ojačitev omrežij, industrijske lokacije pa imajo pri tem najpomembnejšo vlogo. Predstavljene bodo dobre prakse in izkušnje Elektro Gorenjska na tem področju ter priložnosti za industrijo in energetska podjetja pri učinkoviti integraciji sončnih elektrarn.

→ Andrej TUMPEJ, direktor, Dravske elektrarna Maribor – Učinkovita proizvodnja in integracija obnovljivih virov energije

Kako Dravske elektrarne Maribor, kot največji proizvajalec električne energije iz OVE v Sloveniji, vidijo nadaljnji razvoj proizvodnje električne energije iz OVE pri nas. Kakšna je njihova vizija razvoja in kje vidijo njihove ključne razvojne izzive in projekte. Kako lahko DEM prispevajo k učinkoviti integraciji razpršene proizvodnje električne energije, ki se bo v prihodnje občutno povečala? Kako vidijo sodelovanje med proizvajalci in porabniki električne energije v prihodnje – se pojavljajo nove priložnosti in kaj jim lahko ponudijo.

→ dr. Franc CIMERMAN, pomočnik glavnega direktorja za tehnično področje, Plinovodi – Oskrba in vloga plinovodnih omrežij v luči prehoda v nizko in brezogljično družbo

Razogljičenje oskrbe z zemeljskim plinom postavlja plinsko infrastrukturo pred velike izzive in v nove vloge, ki sta jih opredelila strategija EU o povezovanju sektorjev in evropski Zeleni dogovor. Govorili bomo o tem, kaj konkretno to pomeni za naše prenosno omrežje, kateri plini se bodo v prihodnje po njem transportirali, kaj bomo proizvajali v Sloveniji in kaj bo to pomenilo za odjemalce.

→ Alessandro PROIA, generalni direktorat za energijo, Evropska komisija – Industrijska strategija in zelena podpora industriji

Z Evropskim zelenim dogovorom želi Evropska komisija vzpostaviti trajnostno gospodarstvo EU, v katerem bomo podnebne in okoljske izzive spremenili v priložnosti na vseh področjih politike in omogočili prehod, ki bo pravičen in vključujoč za vse, z obsežnim načrtom okrevanja za Evropo za odpravljanje gospodarske in socialne škode zaradi pandemije koronavirusa, za zagon evropskega gospodarstva ter ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest. Gost nam bo skušal predstaviti, kaj to konkretno pomeni za industrijo in kakšno konkretno podporo lahko industrija pričakuje v tem izredno dinamičnem in zahtevnem obdobju.

→ red. prof. dr. Mojmir MRAK, Jean Monnet Chair, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani – Ekonomski in finančni vidiki – Kaj lahko Slovenija in podjetja realno pričakujejo od zelenega dogovora EU

Zmanjšanje ogljičnega odtisa ni samo tehnično in okoljsko vprašanje ampak tudi ekonomsko. Pri tem se postavlja vprašanje celotnega koncepta zdržnega razvoja. V EU so bili tradicionalno prisotni trije stebri trajnostnega razvoja, gospodarski, okoljski in socialni, in vedno se je iskalo neko ravnotežje med njimi. Na drugi strani pa ekonomski vidiki nekako ne sledijo dovolj hitro nujnim spremembam, ki jih zahtevajo podnebni izzivi. Če želimo naprimer resnično postaviti koncept razvoja na nove temelje, ki bodo sloneli na zelenem preboju, se postavlja vprašanje, kako meriti (ne)uspešnost takšnega razvoja. Tradicionalni meter, s katerim danes merimo uspešnost razvoja, temelji na rasti BDP in na BDP na prebivalca. Če bo zeleni koncept razvoja resnično celovito prenesen v ekonomsko politiko, bo nujno spremeniti tudi meter za merjenje uspešnosti razvoja. Ali je BDP torej res pravo merilo za razvoj?