Predstavil bo kratek pregled nedavne podnebne energetske politike v Nemčiji in EU, pomembne za industrijska podjetja – ključne cilje in podporni okvir. Govoril bo o tem, kakšni so trenutni izzivi in realne rešitve nemških podjetij do leta 2030. Predstavil bo konkretne praktične primere podjetij (ključne spremembe, nove tehnologije in ukrepi, napredne rešitve, strategije, …) iz industrijskih panog, pomembnih za Slovenijo. Odgovoril bo tudi na vprašanja, kje najti motivacijo za akcijo, kakšni so ključni izzivi in ovire ter ključne prednosti za podjetja. Predstavil pa bo tudi, kaj se lahko naučimo iz nedavnega razvoja dogodkov in kako uspešno oblikovati okoljsko / energetsko politiko naših podjetij v naslednjem desetletju.

Peter ČAS, generalni direktor, Steklarna Hrastnik – Razvoj nove tehnologije taljenja stekla za strateško zmanjševanje ogljičnega odtisa

Odgovorna okoljska politika je eden od temeljev poslovanja Steklarne Hrastnik ter strateško vodilo vseh investicij v Steklarni Hrastnik. To bo tudi izhodišče predstavitve Petra Časa, generalnega direktorja Steklarne Hrastnik, v okviru katere bo predstavil, kako je Steklarna Hrastnik prek investicij in izvedbe različnih aktivnosti ciljno usmerjena v konstantno povečevanje lastne energetske učinkovitosti ter posledično v zmanjšanje okoljskega odtisa in porabe energentov – ob hkratnem dvigu obsega proizvodnje.

Med omenjene aktivnosti Steklarne Hrastnik spadajo redno spremljanje kazalnikov proizvodnje in izvajanje potrebnih ukrepov, spremljanje in upoštevanje najstrožjih standardov in predpisov za posodabljanje tehnologije (BAT) ter spodbujanje inovativnih tehnoloških rešitev. Steklarna Hrastnik je tako z investiranjem v inovativne rešitve, povezane z izrabo odpadne toplote, nadomeščanjem fosilnih goriv z okolju prijaznejšimi energenti, z višanjem izkoriščenosti talilnih peči in drugimi inovativnimi ter tehnološkimi rešitvami v primerjavi z letom 2017 leta 2019 za 10 odstotkov znižala porabo energije na tono staljenega stekla, za 6 odstotkov emisije CO2, za 40 odstotkov NOx na tono staljenega stekla in porabila za 50 odstotkov manj vode. S postavitvijo lastne kisarne ter izvedba pilotnega projekta preko Razvojnega centra RC eNeM – Novi materiali d.o.o pa Steklarna dela na dekarbonizacije goriva. S tem bodo dosegli  še dodatno, predvidoma 15 odstotno znižanje CO2. Zavezo okolju dokazuje tudi certifikat 14001, ki ga lahko pridobijo podjetja, ki imajo postavljene sisteme za odgovorno ravnanje z okoljem.

Rok PREŠEREN, tehnični direktor in soustanovitelj, RoboticsX – Vloga in izzivi napredne robotizacije

dr. Patrik KOLAR, vodja oddelka B, izvršilna agencija Evropske komisije za mala in srednja podjetja (EASME) – Z evropskim denarjem do inovacij in razvoja novih rešitev v industriji

Drury B. CRAWLEY, direktor, Bentley Systems, Inc., Washington, D.C., USA – Digitalno 3D modeliranje mest za inteligentno načrtovanje trajnostnih urbanih rešitev

Na slavnostni podelitvi energetskih nagrad bomo razglasili zmagovalce v treh kategorijah: Energetsko učinkovito podjetje ali ustanova, energetsko učinkovit projekt, in promocijski projekt URE/OVE

Robert DOMINKO, Znanstveni svetnik, Kemijski inštitut – Trendi razvoja in uporabe baterij

Za dosego ogljične nevtralnosti je ključnih več tehnologij, pri čemer imajo sodobni akumulatorski sistemi eno izmed najpomembnejših vlog. Trenutno imajo akumulatorji že dovolj visoko učinkovitost in dosegajo dovolj velike zmogljivosti ter tako prodirajo v segment električnih vozil in imajo pomemno vlogo pri uporabi električne energije iz obnovljivih virov. Za njiihovo širšo uporabnost je potrebno komercializirati tehnologije, ki temeljijo na trajnostnih surovinah in proizvodnji z nizkim ogljičnim odtisom. Istočasno pa je potrebno zagotoviti njihovo dolgo življensko dobo, popolno reciklažo in visoko stopnjo varnosti. Tako bo omogočena širša uporabnost akumulatorjev v različnih aplikacijah, vendar je za realizacijo tega potreben širši družbeno socialno ekonomski soglasje, da so takšne spremembe potrebne ne samo za prihodnje generacije, ampak za vse nas.

red. prof. dr. Mojmir MRAK, Jean Monnet Chair, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani – Ekonomski in finančni vidiki – kaj lahko Slovenija in podjetja realno pričakujejo od zelenega dogovora EU?

Zmanjšanje ogljičnega odtisa ni samo tehnično in okoljsko vprašanje ampak tudi ekonomsko. Pri tem se postavlja vprašanje celotnega koncepta zdržnega razvoja. V EU so bili tradicionalno prisotni trije stebri trajnostnega razvoja, gospodarski, okoljski in socialni, in vedno se je iskalo neko ravnotežje med njimi.

Na drugi strani pa ekonomski vidiki nekako ne sledijo dovolj hitro nujnim spremembam, ki jih zahtevajo podnebni izzivi. Če želimo naprimer resnično postaviti koncept razvoja na nove temelje, ki bodo sloneli na zelenem preboju, se postavlja vprašanje, kako meriti (ne)uspešnost takšnega razvoja. Tradicionalni meter, s katerim danes merimo uspešnost razvoja, temelji na rasti BDP in na BDP na prebivalca. Če bo zeleni koncept razvoja resnično celovito prenesen v ekonomsko politiko, bo nujno spremeniti tudi meter za merjenje uspešnosti razvoja. Ali je BDP torej res pravo merilo za razvoj?