→ Alessandro PROIA, generalni direktorat za energijo, Evropska komisija – Industrijska strategija in zelena podpora industriji

Z Evropskim zelenim dogovorom želi Evropska komisija vzpostaviti trajnostno gospodarstvo EU, v katerem bomo podnebne in okoljske izzive spremenili v priložnosti na vseh področjih politike in omogočili prehod, ki bo pravičen in vključujoč za vse, z obsežnim načrtom okrevanja za Evropo za odpravljanje gospodarske in socialne škode zaradi pandemije koronavirusa, za zagon evropskega gospodarstva ter ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest. Gost nam bo skušal predstaviti, kaj to konkretno pomeni za industrijo in kakšno konkretno podporo lahko industrija pričakuje v tem izredno dinamičnem in zahtevnem obdobju.

→ red. prof. dr. Mojmir MRAK, Jean Monnet Chair, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani – Ekonomski in finančni vidiki – Kaj lahko Slovenija in podjetja realno pričakujejo od zelenega dogovora EU

Zmanjšanje ogljičnega odtisa ni samo tehnično in okoljsko vprašanje ampak tudi ekonomsko. Pri tem se postavlja vprašanje celotnega koncepta zdržnega razvoja. V EU so bili tradicionalno prisotni trije stebri trajnostnega razvoja, gospodarski, okoljski in socialni, in vedno se je iskalo neko ravnotežje med njimi. Na drugi strani pa ekonomski vidiki nekako ne sledijo dovolj hitro nujnim spremembam, ki jih zahtevajo podnebni izzivi. Če želimo naprimer resnično postaviti koncept razvoja na nove temelje, ki bodo sloneli na zelenem preboju, se postavlja vprašanje, kako meriti (ne)uspešnost takšnega razvoja. Tradicionalni meter, s katerim danes merimo uspešnost razvoja, temelji na rasti BDP in na BDP na prebivalca. Če bo zeleni koncept razvoja resnično celovito prenesen v ekonomsko politiko, bo nujno spremeniti tudi meter za merjenje uspešnosti razvoja. Ali je BDP torej res pravo merilo za razvoj?